Za starejše posameznike, ki nimajo težav z gibanjem, imajo pa težave s kontinenco, ki jih ni mogoče v zadostni meri odpraviti z vajami, fizioterapijo, zdravili ali kirurškimi intervencijami, predstavljajo vložki, predloge ali ženskam in moškim prilagojene hlačne predloge pomembno pomoč pri vsakodnevnem življenju z inkontinenco. Nepokretnim bolnikom se povečini predpisujejo različne oblike plenic. Cilj pripomočkov, ki so namenjeni pokretnim posameznikom, je, da prilagojene telesnim meram in stopnji inkontinence ščitijo njihovo kožo, preprečujejo odtekanje in vonj po izločkih, z udobno nošnjo in neoviranim gibanjem pa jim ob vzdrževanju njihove socialne sprejemljivosti omogočajo vsakodnevne opravke. A tudi najboljši pripomoček tega ne zmore doseči, če ni pravilno izbran. V Sloveniji imajo bolniki pravico do pripomočkov v okviru pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in navodil Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Če cena pripomočka presega dogovorjeni standard, se razlika v ceni doplača.
V raziskavi smo med 133 pokretnimi in socialno aktivnimi obiskovalci ljubljanskih dnevnih centrov želeli ugotoviti, ali pripomočke potrebujejo in kako z njimi živijo. Dobra četrtina jih uporablja in med njimi jih 80% lahko sodeluje pri določanju njihove primernosti. V večini primerov so z njimi zadovoljni, v 16% pa ne in v 10% imajo z njimi težave pri gibanju. Le ena oseba je med vprašanimi odgovorila, da s pripomočki ne more opravljati dnevnih aktivnosti. Dobra polovica jih zamenja trikrat ali večkrat na dan, slaba polovica dvakrat do trikrat, ostali pa po potrebi. Med tistimi, ki so še poklicno aktivni, jih s pripomočki 85% poklic lahko opravlja, v 15% pa imajo pri tem težave. V 83% jim pripomočki omogočajo ustrezen nočni počitek, v 17% pa temu ni tako.
V veliki večini primerov bolniki z uporabo pripomočkov ohranjajo suho kožo, 20% pa jih je odgovorilo, da ne. Le pri manjšini pripomočki ne preprečujejo iztekanja in vonja po izločkih. Stalno vneto kožo ima le nekaj anketirancev, nekaterim se vname občasno.
Večina vprašanih pripomočke plačuje sama, v 29% jih plača zdravstveno zavarovanje in v 17% razliko v ceni doplačajo. Še več je takih, ki sami plačujejo kreme za nego kože, le redki jih dvignejo z receptom. Večini plačevanje pripomočkov predstavlja pomemben strošek, le 18% jih je odgovorilo, da jih plačujejo brez težav.
Iz odgovorov lahko sklepamo, da so pripomočki pri večini vprašanih dobro izbrani. Ker velika večina pri njihovi izbiri lahko sodeluje, pomeni, da pripomočke uporabljajo odgovorni in aktivni posamezniki, ki nočejo, da bi inkontinenca hromila njihove aktivnosti. Vseeno je, ali gre zahvala za pravilno izbiro zdravniku, medicinski sestri ali pa so bolniki sami ugotovili, kaj je za njih najbolje, pomembno je, da s pripomočki ohranjajo svoje dostojanstvo, samostojnost pri socialnih aktivnostih in z vključenostjo v dogajanja njihovih okolij preprečujejo z inkontinenco pogojeno osamljenost. Pri tistih, ki s pripomočki niso zadovoljni ali imajo težave pri gibanju, je najprej potrebno pomisliti na pravilnost njihove izbire in šele potem na morebitne zdravstvene ali druge z inkontinenco povezane okoliščine.
Vonj po izločkih sodi med največje socialne težave oseb z inkontinenco,ki pa jo je mogoče uspešno reševati z ustreznimi in pravilno izbranimi pripomočki. Povzroča ga iztekanje urina ali blata in tudi v takih primerih se je potrebno najprej vprašati o primernosti pripomočka oziroma je potrebno preveriti, ali oseba pripomočke sploh uporablja ali pa so improvizirani in zato neustrezni in nezadostni.
Kdor ima težave z inkontinenco, mora posebej paziti na higieno kože na spolovilu in presredku, na zadnjici in kolkih. Če so izločki predolgo v stiku s kožo, se pogosto pojavijo boleča vnetja, luščenje kože in bakterijske ali glivične infekcije. Pri nepokretnih, podhranjenih ali obsevanih posameznikih, se vnetju kože pogosto pridružijo še preležanine, ki jih z neustrezno oskrbo ni mogoče pozdraviti. Skrb za kožo se pri inkontinenci izkazuje z večkratnim umivanjem z nežnim milom in nanašanjem vlažilnih krem na kolikor mogoče suho kožo. Ocene o prizadetosti kože so različne in segajo od 5.6% do 60% vseh prizadetih, občasno naj bi imela prizadeto kožo četrtina vseh posameznikov z inkontinenco. Poškodbe kože je mogoče preprečevati z ustrezno izbiro pripomočkov, s stalnim nadzorom in ustrezno nego. Prizadete je o tem potrebno poučiti, v primeru nepokretnih bolnikov pa tudi njihove oskrbovalce. Eni in drugi naj bi bili strokovnjaki na področju življenja z inkontinenco.
Ker večina anketiranih pripomočke plačuje sama, bi lahko sklepali, da je temu tako zato, ker svojo težavo prikrivajo. Ker je inkontinenca obremenjena z močno stigmo, je njeno pravo razširjenost težko ugotoviti. Odgovor bi bilo mogoče iskati v razmerju med predpisanimi in prodanimi pripomočki, vendar je skoraj nemogoče ugotoviti, koliko pripomočkov prodajo po lekarnah in trgovinah.
Cena posameznega pripomočka sicer ni visoka, z veliko število potrebnih pripomočkov pa postane pomembna in odgovori kažejo, da je za večino prizadetih finančno breme. To pomeni, da je pri javno-zdravstveni obravnavi inkontinence potrebno upoštevati še njen socialni gradient. Breme inkontinence je v vseh ozirih za revne hujše kot za tiste, ki jim gre dobro. Da socialne razlike ne bi vodile v prevelike in nepravične razlike v življenju z inkontinenco, je potrebno skrbno spremljati dogovorjene standarde zdravstvenega zavarovanja za pripomočke pri inkontinenci. Cenejši ko je pripomoček, ki predstavlja standard, z večjim socialnim gradientom in vsemi njegovimi zdravstvenimi posledicami se srečujemo tudi pri inkontinenci. Preskrbljenost s pripomočki naj bi bila kolikor mogočeenakopravna, sprejeti standardi pa naj bi v slovenski družbi omogočali uresničevanje obeh ključnih ciljev učinkovite obravnave inkontinence, to je nemoteno mobilnost, vzdrževanje dostojanstva prizadetih in njihovo socialno vključenost na eni ter preventivo kožnih in uroloških vnetij na drugi strani.
dr. Božidar Voljč
Članek je prispevek projekta »SuhDan – Opolnomočenje oseb z motnjami kontinence in zmanjševanje stigme inkontinence v slovenski družbi«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.