Bolezni ali stanja bolnike lahko na različne načine obremenjujejo tudi v njihovih socialnih dejavnostih. Kadar je vzrok ali posledica bolezni v nasprotju s prevladujočimi družbenimi vrednotami ali pojmovanji, govorimo o socialni stigmi bolezni, ki bolniku otežuje ali onemogoča vključenost v socialne aktivnosti njegovega okolja. Socialno stigmo je mogoče zmanjšati ali odpraviti, če bolezen postane ozdravljiva ali pa je tiste njene lastnosti, ki jo povzročajo, mogoče uspešno korigirati. Kratkovidnost, naglušnost na eni in vrsta duševnih ter ozdravljivih spolnih bolezni na drugi strani, so primeri bolezni oziroma stanj, ki jih je nekoč obremenjevala socialna stigma, danes pa bolniki pri vključevanju v družbo zaradi njih nimajo več težav. Med boleznimi, ki bolnike še vedno bolj ali manj socialno obremenjujejo, so vse vrste inkontinence. Z ozirom na današnje poznavanje njihovih vzrokov, na možnost korektivnega ukrepanja in na učinkovite pripomočke, ki so na voljo, lahko ugotovimo, da je trdovratnost njene socialne stigme povezana izključno z družbenim pojmovanjem tistih njenih posledic, ki bolnike najbolj negativno stigmatizirajo, to je z mokrim perilom in neprijetnim vonjem. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da sodi inkontinenca med najbolj razširjene zdravstvene probleme in da ob hitrem staranju slovenske družbe raste tudi njen javno-zdravstveni pomen.